Pred dvema dnevoma sem zbrušeno "Močvirko" z zadnje strani pobarval s temeljno barvo za makete, da bi zgladil še tiste zadnje, očem neprijazne raze pred barvanjem s polsvetlečo črno barvo. Več kot očitno je dejstvo, da tega ni bilo mogoče izvesti brez dodatnega brušenja...presnet Murphy in njegovi zakoni o neuspehu! Glede na mojo neučakanost, sem po brušenju in čiščenju hrbtišča kitare poprijel sprej s črno barvo in samo stisnil (upajoč, da bo vse potekalo brez nepotrebnih zapletov). Dobil sem (na srečo) lep in kolikor toliko homogen nanos barve.Po lakiranju je črna barva dobila pravi odsev, mislim pa da bo potrebno še dodatno zaliti črnino z zadnjim, debelim slojem laka. Potem se bo skrila sleherna praskica, ki se zaenkrat še opazi na površini...
Naj vam pokažem še poslednji detajl moje ubiralke, ki mi je vedno bolj privlačna. Na levi sliki sem poslikal še primerjavo med klasično kitaro (najlonske strune) in mojo "Močvirko". Po resnici povedano, sem vedno bolj sit tega barvanja/lakiranja in se počasi že veselim spajkanja, ter vezanja magnetov. Vezava magnetov je zadnji korak pred igranjem te "Super Močvirke".


Ah, še to... včeraj sem naročil nalepke, ki bodo nadomestile manjkajoče bele pike v ubiralki. Pike bodo zamenjale ptice (ne Hitchokove!) v barvi tobaka. Mislim, da bo izpadlo fenomenalno - ptice in močvirje? Strune so tudi že v čakalni vrsti za montažo (tako debelih še nisem imel na kitari...pustil se bom presenetit). Vse kaže, da bo treba malo pritisnit na "proizvodnjo".



Ni komentarjev:
Objavite komentar