torek, 29. januar 2013

Gilmour Black Strat - Vrat (2.del)

Prazniki so mimo, denarnica prazna, zato sem se spet lotil projekta, ki zahteva nekaj časa in ročnih spretnosti. Tokrat sem se posvetil delu kitare, ki definira njeno poreklo oz. družino, iz katere izhaja - konec vratu. Na koncu vratu so napenjalci, ki niso nič drugega, kot sidrišča strun, katera imajo možnost spreminjanja napetosti sil v posamezni struni. Ker ima "Les Paul" el. kitara zase značilno obliko vesla oz. lopate, imata kitari iz delavnic Ibaneza in Yamahe obliko puščic, ima vsekakor tudi Fender Stratocaster svojo famozno silhueto. Od kod izvira ideja ne ve nihče drug, kot njen izumitelj Leo Fender, o katerem je bilo veliko povedanega in napisanega. Navajam citat iz knjige "The Fender Book" avtorjev T. Bacon in P. Day:
"According to writer Tony Bacon, in The Fender Book, "It's difficult to judge whether the design of Fender's first solidbody electric guitar was influenced very much by Bigsby's earlier instrument. George Fullerton says that he and Leo knew Paul Bigsby and had seen Merle Travis playing a Bigsby guitar. Dale Hyatt, however, is less sure: 'I can't really say there was any truth that Leo copied Paul Bigsby, they just both made something at the same time.'" [The Fender Book by Tony Bacon and Paul Day, page 15, continued on page 18].

It's also interesting to note that in the late 40s Bigsby's shop was in Downey, California, only fifteen miles away from Fender."


Kaj je bilo prej, ali kura, ali jajce, se bo ugotavljalo še nekaj časa, sam pa bom ta čas raje posvetil predelovanju. 
Ker me je tisti grdi logo neizmerno motil, sem ga enostavno odbrusil in tako prišel do javorja. 

Na internetu sem našel kar nekaj predlog za vratove (oz. njihovih zaključkov) in se odločil za vrat iz leta 1957, katerega je uporabljal tudi David. Značilnost vratu iz leta '57 je oblika zaključka vratu in hrbtišče vratu, kjer počiva palec pri igranju. Vzdolžna oblika vratu (če gledamo prečni prerez vratu) ima podobno obliko, kot črka "V", medtem ko imajo modernejši vratovi (predvsem zaradi lažjega igranja in oprijemanja) obliko črke "C". Za ekstremno obliko predelovanja iz oblike "C" na  "V" se nisem odločil, ker bi moral dodati kar nekaj lesa na hrbtno stran in ker mi "C" oblika vratu zaenkrat odgovarja. Tako sem natisnil predlogo zaključka vratu iz leta '57 in na obstoječo obliko z eposki lepilom prilepil les.


Sledilo je brušenje in rezanje odvečnega lesa...


 Da pa se na končnem izdelku nebi videlo grdih spojev starega in dolepljenega lesa, sem čez oboje prilepil furnir rebrastega javorja, kateri mi je ostal še od Yamahinega projekta. Da sem na ukrivljenem delu zaključka dosegel dober kontakt, sem izdelal pripomoček "čolniček". Ta je poskrbel za dober pritisk na furnir s pomočjo mizarskih spon ali po domače "cving".



Z ostrim skalpelom sem obrezal robove in jih pobrusil do "glavnega" lesa. Počasi pa že postaja podobna Fenderjevi obliki... Luknje napenjalcev sem obdelal z rezkarjem (dremel) in pazil, da nisem pobral osnovnega lesa, saj bi v slednjem primeru imel probleme pri stabilnosti napenjalcev, kar pa seveda ni zaželjeno.


V naslednjem koraku bom ponovil postopek oblačenja furnirja na hrbtni strani, kateremu pa bo sledilo bajcanje (barvanje lesa) in če bo šlo vse po načrtih, tudi lakiranje.

Hvala za branje, do naslednjič! ;)

ponedeljek, 14. januar 2013

Spoznajmo Gilmourjevo "Črno kitaro - the Black Strat"

David Gilmour mi je že nekaj časa pri srcu, saj zna njegova kitara potolažiti in razveseliti marsikatero srce, kar je David s skupino Pink Floyd v številnih desetletjih ustvarjanja tudi dokazal. Kot vsaka kitara znanega kitarista, je tudi Davidova postala ikona, ki predstavlja ustvarjanja Pink Floydovskih časov. Ta "črna kitara" je tako priljubljena pri kitaristih, da je v Fenderjevih proizvodnih obratih dobila celo svojo linijo in v svetu literature svojo knjigo. Vsaka rock zvezda ima svojega kitarskega tehnika, ki skrbi za menjavo in uglaševanje strun na kitari, občasno pa tudi kakšno popravilo, zamenjavo dela kitare, zamenjave elektronike. Davidov kitarski tehnik, Phil Taylor, je napisal knjigo o "Črni kitari", ki je edini pravi opis legendarnega inštrumenta.
Kvant "Stratocaster"
Yamaha "SuperStrat" RGX421



















Black Strat - Kvant
Lahko bi našteval in našteval predelave originalne Fenderjeve kitare pa s predelavo moje nebi prišel prav daleč. Čas je, da vam predstavim mojo novo "žrtev", ki bo dobila priložnost za lepši izgled in prijetnejši glas. Kupil sem jo na Bolhi za relativno male denarce in ravno toliko je vredna njena oprema. Potenciometri hreščijo, magneti nimajo dinamike, kobilica ima premajhen blok za resoniranje, uglaševalci so majavi,... Vse to bo potrebno zamenjati, da bo kitara igrala kot Davidova.
Zanimivost te kitare je barva, saj je zelo podobna originalni barvi Yamahe RGX421. Najbrž je opazna tudi razlika v barvi vratov, saj ima novi stratocaster oz. skrajšano strat, ubiralko iz javora, medtem ko ima superstrat ubiralko iz mahagonija. Ravno zaradi stratovega vratu iz javora sem se odločil trupu spremeniti barvo na črno. Poleg barve mi je všeč tudi zvok Davidove kitare, katerega dobi s pomočjo kombinacije magnetov. Do leta 2004 je David na vratu imel Fenderjev "custom shop" magnet Fat '50, na sredini Fenderjev "custom shop" magnet, iz leta '69, na kobilici pa po meri navit magnet Seymour Duncana, model SSL-1. Po letu 2007 je začel na vratni in sredinski poziciji uporabljati Fenderjeva "custom shop" magneta, iz leta '69, na kobilici pa po meri navit magnet Seymour Duncana, model SSL-1. Kasneje so pri Seymour Duncanu (na kratko: SD) navili magnet, kateri je na las podoben Davidovem po meri navitem SSL-1, poimenovali pa so ga "SD SSL-5".

Magnete in ostalo elektroniko se da zamenjati brez večjih zapletov, večji problemi pa se pojavijo pri kopijah Fenderjevih kitar. Fenderjev največji zaščitni znak je na koncu vratu.Pri moji kopiji so pri dizajnu odstranili znameniti krožni del, najbrž da bi se izognili morebitnim tožbam s strani Fenderja. Ali se bom temu delu posvetil, ali ne, ta trenutek še ne vem.








Ko je bil David pred predelavo svoje kitare, je bila pobarvana v klasični "tobacco sunburst" barvni kombinaciji, katero je enostavno prebarval in ji zamenjal bel zaščitni del, kamor so pritrjeni magneti, s črnim, kot je vidno na sliki "BlackStrat - Kvant". Sam ne nameravam preveč komplicirat tako, da bom to modro samo malo popraskal in prebarval s črno, kateri bo sledil še sloj laka.

sobota, 5. januar 2013

Nazaj v prihodnost! (8.del)

 Danes ne bom objavljal novega nadaljevanja kultnega filma s sivolasim, ajnštajnovskim "Emmet Doc Brown" in skuliranim avanturistom "Martyem McFlyem" pa vendar nista z objavo prav veliko narazen. Po vnetem premlevanju in tehtanju, kaj storiti s Floydovim Rosejem, sem se odločil uporabiti starega. Presneti "3rd party" proizvajalci, ki vse stvari naredijo na približno! Ne uporabljajo le slabih materialov, še razmake med luknjami na bloku za vzmeti si prikrojijo! Te luknje so seveda po patentu Floyd Roseja standardizirane tako, da celo američani uporabljajo metrične enote pri meritvah višine bloka. Če ima kitara ugreznjen prostor za kobilico, kot ga ima moja, lahko višina bloka znaša največ 37mm (vsaj toliko je bil visok Takeuchijev blok, ki je bil na originalni kobilici TRS101).
V bakreni blok sem navrtal dodatni 3,2mm široki luknji in vrezal M4 navoja z navojnim svedrom. Od "novega", kromiranega Floyda je ostala samo ročka (ang.:"whammy bar") in sedla za kobilico.


Rezultat? Manj uglaševanja kitare, več igranja! :)))


četrtek, 3. januar 2013

Presneto "pocenjevanje"...GRRRR!?"#$#$&%


Danes dobil, v zadnjem tednu decembra naročene, nalepke za ubiralko (vrat). Moram priznat, da so kar simpatične, ravno prave velikosti, le kvaliteta tiska malo peša in je povsem primerna ceni. Priznam pa, da se na zvoku in na orodjih nasploh, ne sme "zategovat pas". OK,nalepke poceni, nima veze, poceni Floyd Rose, katastrofa! Zakvaj pa jamraš, če imaš novega, lepega... Eeee, dragi moji, malo cvenka, malo muzike, dobesedno. Ker je ta poceni kopija lepa in sijoča, še ne pomeni, da je fletna za igrat. Živci gredo predvsem zaradi glavnih stvari, npr.: uporaba poceni materiala (baker namesto kaljenega jekla, železni vijaki, namesto jeklenih, itd....). Baker je viden na prvi sliki spodaj, znotraj rumene zvezdice - uporabijo ga za lažji nanos kroma in srčno upam, da je ta baker samo v sloju in ne v celem kosu Floyda. Ta kopija Floyda, se razglašuje z vsakim "whammyem", na sidrih se obrablja.... Resno razmišljam, da naredim tako, kot sem si prvotno začrtal načrt - novo uporabim kot donorja za obnovo stare in pika! Je treba šparat pa naj stane kolkor 'če!