Gilmour Black Strat - Vrat (2.del)

Prazniki so mimo, denarnica prazna, zato sem se spet lotil projekta, ki zahteva nekaj časa in ročnih spretnosti. Tokrat sem se posvetil delu kitare, ki definira njeno poreklo oz. družino, iz katere izhaja - konec vratu. Na koncu vratu so napenjalci, ki niso nič drugega, kot sidrišča strun, katera imajo možnost spreminjanja napetosti sil v posamezni struni. Ker ima "Les Paul" el. kitara zase značilno obliko vesla oz. lopate, imata kitari iz delavnic Ibaneza in Yamahe obliko puščic, ima vsekakor tudi Fender Stratocaster svojo famozno silhueto. Od kod izvira ideja ne ve nihče drug, kot njen izumitelj Leo Fender, o katerem je bilo veliko povedanega in napisanega. Navajam citat iz knjige "The Fender Book" avtorjev T. Bacon in P. Day:
"According to writer Tony Bacon, in The Fender Book, "It's difficult to judge whether the design of Fender's first solidbody electric guitar was influenced very much by Bigsby's earlier instrument. George Fullerton says that he and Leo knew Paul Bigsby and had seen Merle Travis playing a Bigsby guitar. Dale Hyatt, however, is less sure: 'I can't really say there was any truth that Leo copied Paul Bigsby, they just both made something at the same time.'" [The Fender Book by Tony Bacon and Paul Day, page 15, continued on page 18].

It's also interesting to note that in the late 40s Bigsby's shop was in Downey, California, only fifteen miles away from Fender."

Kaj je bilo prej, ali kura, ali jajce, se bo ugotavljalo še nekaj časa, sam pa bom ta čas raje posvetil predelovanju. 

Ker me je tisti grdi logo neizmerno motil, sem ga enostavno odbrusil in tako prišel do javorja. 

Na internetu sem našel kar nekaj predlog za vratove (oz. njihovih zaključkov) in se odločil za vrat iz leta 1957, katerega je uporabljal tudi David. Značilnost vratu iz leta '57 je oblika zaključka vratu in hrbtišče vratu, kjer počiva palec pri igranju. Vzdolžna oblika vratu (če gledamo prečni prerez vratu) ima podobno obliko, kot črka "V", medtem ko imajo modernejši vratovi (predvsem zaradi lažjega igranja in oprijemanja) obliko črke "C". Za ekstremno obliko predelovanja iz oblike "C" na  "V" se nisem odločil, ker bi moral dodati kar nekaj lesa na hrbtno stran in ker mi "C" oblika vratu zaenkrat odgovarja. Tako sem natisnil predlogo zaključka vratu iz leta '57 in na obstoječo obliko z eposki lepilom prilepil les.

Sledilo je brušenje in rezanje odvečnega lesa...

 Da pa se na končnem izdelku nebi videlo grdih spojev starega in dolepljenega lesa, sem čez oboje prilepil furnir rebrastega javorja, kateri mi je ostal še od Yamahinega projekta. Da sem na ukrivljenem delu zaključka dosegel dober kontakt, sem izdelal pripomoček "čolniček". Ta je poskrbel za dober pritisk na furnir s pomočjo mizarskih spon ali po domače "cving".

Z ostrim skalpelom sem obrezal robove in jih pobrusil do "glavnega" lesa. Počasi pa že postaja podobna Fenderjevi obliki... Luknje napenjalcev sem obdelal z rezkarjem (dremel) in pazil, da nisem pobral osnovnega lesa, saj bi v slednjem primeru imel probleme pri stabilnosti napenjalcev, kar pa seveda ni zaželjeno.

V naslednjem koraku bom ponovil postopek oblačenja furnirja na hrbtni strani, kateremu pa bo sledilo bajcanje (barvanje lesa) in če bo šlo vse po načrtih, tudi lakiranje.

Hvala za branje, do naslednjič! ;)