Gilmour Black Strat - Magneti (4.del)

Zdaj gre pa zares! Ker sem prišel tako daleč, da sem šel spreminjat obliko zaključka vratu, je bilo potrebno v skladu z detajliranjem kitare zamenjati tudi srce kitare - magnete. Magnete sem snel z ebaya za manj, kot se običajno prodajajo. Gre za magnete, ki so bili na Fenderjevem 60's Reissue Stratocaster modelu. Ne vem še, kako ti magneti pojejo, za predjed pa lahko serviram posnetek s podobnimi magneti, kot so moji.




Razlika med magneti je več kot očitna že samo zaradi višine feromagnetnih jeder, ki skrbijo za pretvarjanje nihanja strune v električni signal, kateri potuje preko efektov in ojačevalca na zvočnike in od tam do naših ušes. Fenderjevi magneti s kitare 60's Reissue Stratocaster naj bi bili podobni zvoku kitar, katere so izdelovali v času leta 1960 do 1969. Na Fenderjevih originalnih magnetih so naredili reverzni inženiring, kar pomeni, da so vzeli magnet iz omenjenega obdobja, ga premerili, razstavili, odvili žico z navitja in zapisali eletrične lastnosti v tabelo. Glavna značilnost starih (ang.: "vintage") magnetov je to, da je feromagnetni material zmes "Alnico V" in da navitje ni bilo narejeno strojno. Zračni žepki v navitju, ki se ustvarijo med ročnim usmerjanjem žice v času navijanja, tudi doprinesejo k frekvenčni karakteristiki magnetov. Feromagnetna zlitina je zmes Al-Ni-Co (aluminij, nikel, kobalt) in pri zmeseh so prisotne tudi nečistoče. Nečistoče v kovini tudi pripomorejo pri spremembi karakteristike električnega signala, sploh ko gre za višje frekvence (ranga kHz). Do sedaj sem izmeril le enosmerno upornost magnetov, saj jih pred namestitvijo novih potenciometrov in nove kobilice še ni mogoče preizkusit.

Na levi "Kvant", na desni pa "Fender" magneti

Enosmerna upornost magnetov:
vrat = 5,70k ohm
sredina = 5,71k ohm
kobilica = 5,64k ohm

Magnete bi po lastnostih uvrstil v leto 1964, ker so do takrat Fenderjevi magneti imeli črno podnožje, kasneje pa sivo. Podnožje ni tisti glavni faktor pri uvrščanju magnetov v neko določeno časovno obdobje, ampak enosmerna upornost. Fenderjevi single coil magneti, narejeni v letih '54 so imeli nižjo upornost, okoli 5,4k ohm. Do leta '63 so postopoma povečevali upornost navitij (če je več ovojev žice, je zato več upornosti, in s tem več induktivnosti, kar da več moči), katera je na koncu znašala 6,4k ohm. Leta 1964 so zmanjšali število ovojev žice in dosegli upornost navitij magnetov 5,7k ohm. Tega dejansko nihče ne ve zagotovo, nihče razen Fenderjevih inženirjev, ki skrbijo za tovarniške načrte in "recepte".
Sedaj čakam še na originalne Fenderjeve potenciometre in stikalo, saj Kvantovi (predhodni potenciometri kitare) hreščijo, ravno tako preklopno stikalo za magnete...

Nova plošča za magnete, ki je troslojna (Č-B-Č) in bela črta kar poživi to monotonost.

Ko dobim še kobilico in nalepko za vrat s Fenderjevim logom pa se začne sestavljanje. 

Tako izgleda ustrezni "Spaghetti" Fenderjev logo za javorjev vrat narejen leta 1957

Kot vedno... Hvala za spremljanje in nasvidenje do prihodnjič!